Aleš Puhar: »To je sramota in zaušnica slovenski košarki in prvi ligi.«
Košarkarji Gorenjske gradbene družbe so zadnji dve sezoni igrali ABA 2 ligo, bili v polfinalu državnega prvenstva, ekipa do 20 let pa je aprila 2024 dvignila pokal za naslov prvaka v tej kategoriji. To je bilo izjemno obdobje za majhen gorenjski kraj, ki premore dobrih tri tisoč prebivalcev. Načrtovane spremembe v članski ekipi so v sezoni 24/25 prinesle rahlo nestabilnost, a se je po seriji sedmih zaporednih zmag krivulja dvignila navzgor. Pred začetkom zadnjega dela tri krožnega sistema v ligi OTP banka smo se pogovarjali z Alešem Puharjem. O ekipi, o pričakovanjih, o mladih slovenskih igralcih.
Aleš Puhar: »Že pred sezono smo se v vodstvu kluba, skupaj s sponzorjem in strokovnim štabom, odločili, da kar močno pomladimo ekipo. Marsikdo se je čudil, zakaj nekaterih igralcev ni več v ekipi, ampak to je bila zavestna odločitev. V sezoni 23/24 je bila ekipa GGD Šenčur U20 državni prvak in zdaj imamo štiri mlade košarkarje, ki so igrali pomembne vloge. Ostali so trije naši prvaki (Petrovič, Čorić in Bolhar) ter Vukašin Todorović, ki je prišel iz Cedevite Olimpije. Nekaj igralcev smo obdržali, hkrati pa smo želeli, na centrskem položaju, dodati dva kakovostna tujca. Moramo biti pošteni, da te naloge nismo opravili dobro. Smo naredili napako, kajti v rezultatskem smislu, tujci niso dodali vrednost ekipi. Na osebni ravni ni bilo nobenih težav, ampak rezultata žal ni bilo. Zavedali smo se, da mlade ekipe nihajo v igri, zato je bilo težko natančno predvideti, kako visoko bomo v državnem prvenstvu. Nekje do meseca decembra naše igre niso bile skladne z našimi ambicijami. Vsi smo bili malce pod stresom. Sledil je popolnoma nepričakovan zaplet in suspenz našega organizatorja igre, na katerega smo močno računali. Jan Novak je naš motor ekipe in to je bil za nas šok. Odločili smo se za spremembe in potem je ekipa začela funkcionirati. Do nihanj v igri je še vedno prihajalo, ampak so bila precej manjša.«
Ritem boljših iger je prinesel serijo zmag in peto mesto po dvokrožnem delu prvenstva.
Aleš Puhar: »Zdaj smo na petem mestu, in smo veseli, da smo kjer smo. Ali bi lahko bili višje ali nižje? Verjeno bi lahko bili še celo nižje. Pred nami je Krka, ki igra ABA ligo. Tu sta Helios in Ilirija, ki igrata dobro in konstantno, tako v ABA 2 ligo kot tudi v državnem prvenstvu. Obe ekipi imata širok igralski kader. Morda bi se lahko primerjali z ekipo Terme Olimia Podčetrtek, s katero smo doma izgubili za točko, tam pa jo kar pošteno premagali. Ampak tudi Terme so imele dober zmagovalni niz, in so zasluženo na četrtem mestu. V tem trenutku smo veseli petega mesta in naših iger v zadnjem obdobju. Naša ekipa zmore določene stvari in gremo hrabro v zadnji del tri krožnega prvenstva. Realno pričakujemo, da bomo na tem mestu ostali in da se potem spustimo v odprto borbo četrtfinala državnega prvenstva.«
Ali vam želje sežejo do višjih ciljev, tam kjer ste bili lani in predlani? Govorimo o povratku v regionalno tekmovanje, ABA 2 ligo.
Aleš Puhar: »Za polovico naše ekipe je letošnja sezona prva, resna članska sezona. Večina igralcev ima pogodbo še za dve leti. Ambiciozna zgodba je povezana še z nekaj igralci, ki jim pogodba poteče in seveda s pravilno izbiro tujcev na določenih igralnih mestih. V tem primeru lahko igro nadgradimo in se lahko nadejamo še boljšim rezultatom. Že ta ekipa je sposobna veliko. Igralci imajo znanje in potrebno jih je povezati. Če smo pred sezono govorili o mladi in neizkušeni ekipi, zdaj te izkušnje pridobivajo. Če glavnino ekipe zadržimo in pripeljemo dobre okrepitve, potem lahko naredimo še korak naprej.«
Februar je čas za reprezentančne tekme. V košarkarskem klubu Gorenjska gradbena družba Šenčur igra 22 letni Alen Malovčič, ki je trenutno prvi strelec in skakalec lige OTP banka. Tu je tudi Domen Petrovič, ki je bil lani pomemben del reprezentance U20, ki je osvojila srebrno medaljo n evropskem prvenstvu, hkrati pa je eden bolj prepoznavnih igralcev na tem igralnem mestu v Sloveniji. V slovenskih reprezentanci ni niti enega igralca, ki bi si to zaslužil zaradi iger v državnem prvenstvu. Kako objektivno gledate na to, da si trenutno najboljši košarkar prve slovenske lige ne zasluži vsaj vpoklica v člansko reprezentanco?
Aleš Puhar: »To je velika sramota in zaušnica slovenski košarki in prvi ligi. Malovčič (2002) je mlad košarkar, ki si je vpoklic več kot zaslužil. Lahko nekaj podobnega rečemo tudi za Petroviča (2004), ki je lani osvojil srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. Oba sta si zaslužila. Oba sta mlada igralca. Moram se spomniti na našega nekdanjega kapetana Dina Murića, ki je bil tri sezone MVP slovenske lige. Gre za slovenske igralce, ki so bili, ali so najboljši v slovenski ligi. Ne govorimo o tujcih. To so slovenski igralci. Če KZS in slovenski selektorji ne pokažejo spoštovanja do najboljših igralcev v slovenski ligi, ne glede v katerem klubu igrajo, potem je popolnoma jasno, kaj si mislijo o našem državnem prvenstvu. Tudi za mlajše kategorije se postavljajo podobna vprašanja. Tovrstnih vprašanj je v slovenski košarki preveč. Rekel bi, da gre za neko vrsto »domačinstva«, kjer si posamezniki, ob podpori vodstva KZS, dovolijo, da ne pokličejo najboljših igralcev, ki so na voljo. Če je slovenski igralec, ki igra v tujini dober, potem naj igra. To ni sporno. Vendar se vedno znova poraja vprašanje: zakaj iz določenih klubov ni reprezentantov, iz drugih pa so. Še enkrat. Ko si mlad slovenski igralec, več kot zasluži vpoklic v reprezentanco, a tega ne dočaka, potem naj o tem razmišljajo v Ljubljani. Imamo dva igralca istega letnika. Eden ima v slovenskem klubu glavno vlogo, drugi pa v tujini večinoma sedi na klopi. Od kod ideja, da je igralec s sedenjem na klopi v tujem klubu, boljši od tistega, ki igra dobro ali odlično v slovenskem klubu? Naj se nekdo zamisli, po kakšnem ključu se sestavljajo reprezentance.«
